CommDH/Speech(2018)5

74-to Bershipe kotar e

Roma Holocaust Memorialno Dives

Auschwitz-Birkenau, 2 August 2018

Vorba kater i Dunja Mijatović

Evropako Konsilosko Komesaro vash Manushikane Hakaja

Khamav te naisarav e German Central Council-eske vash Roma thaj Sinti sar vi e Romane Asociake Polandatar so akhardine man te lav than ada kodi komemoracija. Khamav vi savoure tumenge te najsarav so avilen kate adadzives, pe than kote so o manushipe sikavdas pesko majdzungalo muj.

Numa, majbut kotar e sa, khamav te dav pakhiv e Rita Prigmore-ke thaj e javerenge so achile dzivde thaj save si adadzives khetane amencar. Tumen nakhavden tumari bari dukh te aven palpale pe than kote so but manusha katar tumare familija sasa hasardine, sar vi but tumare amala. Tumen, amencar khetane adadzives phenel zuralo mesazho vah kurazho thaj zuralipe. Kodo phenel amenge te ovel amen bareder responsibiliteta shoha te na bistros so achilas pes, thaj sako dives te keras buchi upral kodo ma te achol pes vi jekhvar ande historija.

Sako drom kana avav ande kodo eksterminacijako kampo, phares shaj te arakhav e vorbi te phenav sar hacharav man. Kadala barake, e kafezura, laboratorije, sa kadala butja sikavena savi bibaht e manusha shaj te keren teli e influence kotar e propaganda thaj prejudicije save so kerena bari dar thaj bikhamipe.

Pe jekh vrama, dzikote phirav trujal o kampo, gindisaravas vi vash kadla bare vileskere aktura thaj rezistenca so kerdine pes kate: ulavipe haben, dadengo thaj dajengo khamipe protektirindoj pengere chavoren, o akti kana vazdije pes kate e manusha ko 16-to majo 1944-to bersh ande “Zigeuner Lager”. Akala aktija kotar manushipe terdine mamuj o bilachipe ande gado logori thaj dzangavde i pakhiv ko lacheder tosara.

O Auschwitz-Birkenau Themesko Muzeumo na numa so phenel amenge te ikeras ani godzi; spildel amen te las akcija pe kadi meoria thaj das dumo pe akanutne thaj avutne generacie te chinaven e prejudice thaj o bikamipe so ingerdas karing o Holocausto thaj kerdas kada but dukh amare manushenge suma sostar sas Bibolde, Roma thaj aver kai sas te oven kotor katar e monstruozno planestar so sasa e Nacistikane rezhime.   

O imperative te kerel pes diso si specijalno adadzives importantno. I ignorancija, bistaripe e nakhle bilachipenenengo, o anti-Ciganizmo, anti-Semitizmo, o bikhamipe thaj violence buhljarena pes pe but Europakere thema.

An adadzivesutni Evropa vi dureder isi themeskere autoritetura save so gindinen kaj upral e Roma sar grupa trubuj te keren pe policijakere operacije; thema kote so e neo-Nacistikane milicije palden e Romen olengere kherendar; kote so von nashti te dziven normalno trajo sostar e autiritetura konstantno paldela olen. Vaj thema kote so e Romane chavore musaj te phiren ande segregirime shkoli vaj si ulavde kotar olengere familije. Ma te bistros kaj kodola manushikane hakajengere phageripa si dzaipe dureder e nakhle praktikencar.

Butivar shaj te shunen pes e politichara sar harnjarena thaj minimizirinena e nakhle phageripa upral e manushikane hakaja. Kerindoj kodo, von na numa so phagena o memorijalo vash e zhertvi, von kodolesaar phene kaj e bilachipe kerdine angleder trubujas te keren pes. Kodolesar so upral e Roma chuden i dosh vash kodo so achilas pes, von dehumanizirinena olen. Von khamen kodi jag savi so lokheste andas dzi pe kodo te achol pes e Romengo Holokausto.

Sa kodo naj numa bilachipe upral e Roma thaj Sinti thaj kodola so mule thaj sasa torturirime kate, numa si vi bilachipe upral sa e manusha. Pe amende sit e chinavas kodo dzungalipe, bibaht thaj bilachipe.

Kodo majlaches ka keren te vorbin vash kodo, te konfonrtirinen pes kodolesar thaj te educirinen tumen. Te educirinen tumen vash e tragikani nakhli vrama so dikhle e Roma thaj Sinti ande Europa. Educirnen tumen the phagen e phurane miton thaj e hor prejudicije. Educirinen pes te konfrontirinen tumen mamuj dzungali vorba thaj manushikane hakajengo phageripe pe Roma. Educirine tumen vash justicija thaj jekhipe savorenge.

Khamav te dikhav buteder politichara, intelektualcija, kadalen save kreirinena i opinia thaj sicharen save so ka vazden pengo krlo/glaso mamuj kodola so inicirinena o bikhamipe thaj phagerena e Romengere manushikane hakaja.

Khamav te dikhav buteder edukacijakere sistemon save so sikavena e Romengere historija thaj kultura, thaj save so dena jekh shajipena vi e Romane chavorenge ande thema, sar so dela vi javere chavorenge.

Khamav te dikhav buteder chachipaskere thaj rekonsilijibaskere komisijen save so jekhvar ka doshakerene e manushikane hakajengoro phageripe thaj violence mamuj e Roma, deindoj kompenzacija e zhertvonge thaj te promovirinen khetanutno haljovipe thaj pakhiv.

Khamav te dikhav buteder terne manushen te aven an kadala memorijalno thana sar so si kodo lagero thaj te khuven ande dijalogo e institucijencar te promovirinen ikeribe ani godzi pe bari bibaht so sasa kerdini pe nakhli vrama.

Sar Komesaro vash Manushikane Hakaja, me ka dav bari zor te resen pes kadala cilura. Me vi dureder ka phenav e themengere autoritetonge vash olengi obligacija te ikeren ani godzi, te protektirinen thaj te keren prevencija. Me ka vazdav mlo glaso mamuj o anti-Ciganizmo thaj sa oleskere forme thaj savaht ka phenav kaj e Roma musaj te len pengere manushikane hakaja sar so lije sa e javere Europakere manusha, te oven slobodne thaj bidarutne.

Si man ani godzi vi te lav buteder terne manushen, medijen thaj e majbuhle societen thaj te promovirinav lacheder haljovipe pe romani historija, te maras amen mamuj e prejudicije thaj diskriminacija thaj te motivirinas buteder phutarde societen sar vi te nakhavas sa e pharipena save so vi dureder ikerela akale manushen pe themeskere margine.

Adadzives amen keras komemoracija vash e Roma so dikhle bibaht thaj sasa mudardine kotar e manusha save sasa korore kotar bikhamipe thaj dzungalipe. Kotar tosara, amen musaj te phutras amare familijengere, amalengere thaj kolegongere jakha vash e bibaht so achilas pes kate, vash kodo sostar achilas pes thaj save sasa e konsekvence. Amen musaj te hacharas e vorb kotar e Rita Prigmore so ulavdas amencar sar akharipe vash akcija.

E dzuvlja, mursha, chavore, e phureder so sasa mudardine kate khamenas, dikhenas sune pachanas pe lacheder tosara, sar so sako jekh amender kerel kodo. Olengi tragedija trubuj buteder te sikavel thaj phenel pes, vi te legarel amen dzi pe jekh inkluzivno thaj lacheder avutni vrama.